ZGODOVINA


Havlíčkov Brod je dobil varilno pravico že v 14. stoletju in od tedaj se je proizvodnja piva močno razmahnila.

Vsak meščan si je pivo najprej varil sam, postopoma pa so se začeli združevati in ustanavljati velike pivovarne.

 

 

1834 – USTANOVITEV PIVOVARNE

 

1880 – BLAGOSLOV PIVOVARNE

 


Zmogljivosti pivovarne niso zadostile povpraševanju, zato je padla odločitev za prvi veliko rekonstrukcijo, po njej pa je bila pivovarna 12. oktobra 1880 tudi blagoslovljena. Obsežna prenova se je nadaljevala tudi na prelomu 19. in 20. stoletja in končala leta 1905, ko je pivovarna dosegla najmodernejšo raven.

 

 

 

 

 


1912–1945 – VOJNA LETA IN OMEJITEV PROIZVODNJE

 

 

V vojnih letih je bila proizvodnja precej omejena, in to ne le  zaradi pomanjkanja delovne sile, temveč tudi pomanjkanja surovin.

 

 

 

 

 

1948 – NACIONALIZACIJA



Pivovarna je bila nacionalizirana in je vse do leta 1990 spadala pod podjetje Horáške pivovarne Jihlava (Horácké pivovary Jihlava) in pozneje pod podjetje Vzhodnočeške pivovarne Hradec Králové (Vychodočeské pivovary Hradec Králové).

 

 

 

 


1956 – POŽAR SLADARNE

 

 

Proizvodnja lastnega sladu je bila nekajkrat ustavljena. Prvič po požaru leta 1956, potem leta 2004, ko so bila izvedena nujna popravila in naložbe, proizvodnja sladu pa spet stekla čez štiri leta, leta 2008.

 

1964 – NASTANEK REBELA

Rebel je bilo prvotno ime za pivo s 14-odstotnim deležem ekstrakta. Ime je sčasoma

postalo znamka za vsa piva iz proizvodnje pivovarne.


1990 – ODPRTA JE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA

 


1995 – VRNITEV PRVOTNIM LASTNIKOM

Leta 1995 je rešen spor sedemnajstih fizičnih oseb o lastništvu in pivovarna pride v roke potomcev prvotnih lastnikov, ki 24. januarja 1995 ustanovijo delniško družbo Meščanska pivovarna Havlíčkov Brod, d. d. (Měšťanský pivovar Havlíčkův Brod, a. s.).


2000 – REKORDNA KOLIČINA PROIZVEDENEGA PIVA – SKORAJ 167 TISOČ HEKTOLITROV



2008 – NOVA KEG LINIJA

Leta 2008 je bila dokončana in zagnana nova točilna linija za pivo v sodih. To je pomenilo gradnjo nove hale ter tudi skladišča za pivo v sodih in pisarniških prostorov za odpremo.


2018 – REBEL V PLOČEVINKI


 

Luč sveta je uzrla prva »rumena« pločevinka. Rebel XI. Leta 2019 se ji pridruži druga, modra pločevinka Rebel Nealko (brezalkoholno pivo) in rožnata Rebelka, pivo s priokusom za punce.

 

 

 

 

 

2019 – NOVI VIDEZ REBELA



Opustili smo NRW steklenice in jih nadomestili s steklenico Češko pivo.

Poenotili smo dizajn etiket za vsa piva znamke Rebel.

 

 

 

 

 

 



ROJSTVO REBELA



1964 – tega leta je nastal Rebel. Novi pivovar Josef Bouda je med zaposlenimi razpisal natečaj za ime temnega piva s 14-odstotnim deležem ekstrakta. Pogoj je bil, da naj bo povezano z mestom ali pomembno osebnostjo.


 

 

ZAKAJ REBEL

Rebel je bilo prvotno ime za temno pivo s 14-odstotnim deležem ekstrakta.

Novi pivovar Josef Bouda je med zaposlenimi razpisal natečaj za ime temnega piva s 14-odstotnim deležem ekstrakta. Pogoj je bil, da naj bo povezano z mestom ali pomembno osebnostjo. Zamisli je bilo nešteto, zmagovalec pa je bil prav Rebel. Navdih zanj je bil seveda znani politik, novinar, pesnik, ekonomist in tudi upornik, rebel, Karel Havlíček Borovský.

Ime je sčasoma postalo znamka za vsa piva iz proizvodnje pivovarne.

 



VARILNA PRAVICA

Leta 1333 je kralj Ivan Češki podelil tedanjemu lastniku Nemškega Broda Jindřichu Lipskemu za to mesto sklop pravic kraljevskih mest, ki je vseboval tudi varilno pravico. Ta starodavni privilegij mest je podeljeval državljanom, ki so bili lastniki hiše znotraj mestnega obzidja, pravico variti pivo. To je bilo verjetno prvič, ko so bile te pravice podeljene podložnemu mestu.

 

Pri obnovi mesta, ki so ga leta 1422 uničili husiti, so obnavljali tudi pivovarne. Postopoma so bile potrjene vse pravice, vključno z varilno pravico. Najprej je to storil kralj Jurij Podjebradski (1452), potem kralj Ludvik (1520) in kralj Ferdinand (1544). Naposled se je to zgodilo leta 1637, ko je cesar Ferdinand III. Habsburški razglasil Nemški Brod za svobodno kraljevsko mesto in mu podelil mestni znak in mestne pravice kraljevskih mest.

 

Prvotno je vsak meščan sam pripravljal slad in pivo ter ga prav tako točil ali prodajal najetemu krčmarju. V mestu pa je bilo malo hiš, ki so imele popolno opremo za izdelavo sladu in piva. Zato se so tisti, ki so imeli pravico variti, združevali in si postavili večje pivovarne. Ta proces ni zaobšel niti Nemškega Broda.

 

Pri velikem požaru mesta leta 1662 je bila uničena pivovarna zraven mestne hiše. Pozneje, leta 1673, so jo obnovili, takrat je bil tudi ustanovljen ceh sladarjev. Konec 18. stoletja sta bili v mestu že dve pivovarni. Leta 1834 pa so eno od njiju zaprli, ker ni dobro uspevala, druga pa je pogorela. Meščani s pravico variti pivo so zato 18. oktobra 1834 kupili viteško hišo Bukovskih (današnjo zgradbo pivovarskega gostišča Rebel), kjer je bila majhna pivovarna ročno izdelanega piva. Ta dan štejemo za datum ustanovitve naše pivovarne. Z rastočo količino proizvedenega piva zmogljivosti pivovarne niso več zadostile povpraševanju. Zato je padla odločitev za prvo veliko rekonstrukcije pivovarne, ki se je končala 12. oktobra 1880, ko je bila pivovarna blagoslovljena. Količina zvarjenega piva je bila v tistem času 15 tisoč hektolitrov letno.

 


HAVLÍČKOV BROD


Starodavno mesto Havlíčkov Brod leži na obeh bregovih reke Sazave. Ustanovljeno je bilo že v 12. stoletju. Prvotno majhno naselje je bilo leta 1261 povzdignjeno v mesto. Njegov prvi lastnik je bil Smil Lichtenburški, po njem se je mesto od leta 1269 imenovalo Smilov Brod. V 13. stoletju je postalo pomembno središče za pridobivanje srebra in tukaj je delovala tudi kovnica denarja. Z industrijskim razvojem je nastopila tudi nemška kolonizacija. To je povzročilo spremembo imena. Na začetku 14. stoletja se mesto preimenuje v Nemški Brod. Leta 1319 je postal njegov lastnik vrhovni deželni glavar Češkega kraljestva Jindřich Lipski. Leta 1422 so mesto požgali husiti. Nadaljnji razvoj je mesto doživelo šele v 16. stoletju, ko je dobilo enake pravice kot kraljevska mesta. Velikansko katastrofo sta pomenili dve epidemiji kuge, in sicer leta 1624 in 1649, več kot dvesto hiš je ostalo zapuščenih. Leta 1637 je bil Nemški Brod povzdignjen v kraljevsko mesto. V drugi polovici 17. stoletja je bil tukaj ustanovljen samostan bosonogih avguštincev in leta 1735 je bila v mestu ustanovljena latinska gimnazija. Njeni dijaki so bili npr. jezikoslovec Josef Dobrovský, Karel Havlíček Borovský, slikar Jan Zrzavý in skladatelj Bedřich Smetana. Leta 1850 je Nemški Brod postal sedež glavarstva in leta 1870 pomembna železniška postaja na progi Praga-Dunaj. Po drugi svetovni vojni se je mesto preimenovalo v Havlíčkov Brod v spomin na pesnika, novinarja in domoljuba Karla Havlíčka Borovskega. Zgodovinsko mestno jedro je bilo leta 1990 razglašeno za spomeniško zaščiteno območje. Na Havlíčkovem trgu stoji baročno kužno znamenje iz leta 1725. Ena najznamenitejših zgradb je Štáflova hiša. Ta izjemni primerek domačije podeželskega tipa stoji za samostansko cerkvijo. Osrednja točka mesta je cerkev Marijinega vnebovzetja, na drugem bregu Sázave pa stoji cerkev svete Katarine, ki je prvič omenjena leta 1319.